Neopredeljeni, afere in skrivnostni sredinski volivci. Kaj bi lahko odločilo volitve 2026?

Ljubljana, 03. 02. 2026 16.49 pred 12 urami 3 min branja 39

Kakšno bližnjo politično prihodnost lahko prerokujemo po zadnjem merjenju strankarskega utripa v državi? Kakšno predvolilno igro igrajo ključni domači politični igralci? In, ali je trenutni pat položaj med levim in desnim blokom res neobhoden pri sestavi bodoče oblasti? V podcastu smo najnovejšo javnomnenjsko anketo Mediane (in malo širše) predebatirali trije člani notranjepolitične redakcije 24UR Žiga Bonča, Žana Vertačnik in Anže Božič.

"Moje geslo oziroma vodilo v življenju je: najraje sem doma," pravi Žiga Bonča. A je za potrebe tokratnega podcasta, kljub študijskem dopustu, presegel lasten moto in pomagal razumeti, kaj prinaša fragmentirana politična arena. "To bo boj za taktične, pragmatične volivce," je analiziral uvodoma. In dodal: "Mogoče celo ne bo prišlo do visečega parlamenta, ker bo prevladalo razpoloženje, da je treba taktično nekomu dati več glasov." Položaj in napoved možne bodoče koalicije pa po oceni Žane Vertačnik zapletajo predvsem stranke na repu javnomnenjskih lestvic, ki so med seboj dokaj izenačene. Prav tako ni zamenarljiv delež neopredeljenih volivcev, ki trenutno znaša približno četrtino celotnega volilnega telesa in lahko odločilno vpliva na rezultat volilne nedelje.

Novinarski kolega z Večera Matej Grošelj je na podlagi omenjenih podatkov izrisal štiri mogoče scenarije za sestavo prihodnje slovenske vlade. Poleg obeh 'blokovskih' koalicij desne (SDS, NSi, Demokrati) in leve (GS, SD, Levica, Prerod), od katerih v državnem zboru po izmerjenih odstotkih nobena ne bi imela politične večine 46 glasov, je predvidel še dve: veliko (SDS, GS – 54 glasov) in mešano (GS, SD, NSi, Demokrati – 47 glasov), kar smo predebatirali in dodali svoje 'podvariante' in dileme.

Logar kot Pahor ali kot izgubljeni sin?

Ali nam domača politična razmerja lahko pomaga razumeti tudi Logarjev 'primer burger'? Razpravljali smo o posledicah in političnih zaključkih soočenja predsednika Demokratov z ostrimi kritikami vplivne nevladnice Nike Kovač. Poskus pogovora z diametralno nasprotnimi argumenti je sicer slovenska politična dediščina nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Žana Vertačnik pa je pri tem opozorila, da je nekdanji član SDS pri tem odigral drugače, kot si je želel njegov dolgoletni strankarski šef Janez Janša. "Najbolj vznemirljiv je argument, da so to minorne stvari. Politična higiena nikakor ni minorna," je dejala.

Bolj drzno tezo glede Logarjeve politične prihodnosti je postavil Žiga Bonča. Če bi mu na volitvah uspel veliki met in bi se morda prebil na drugo mesto med vsemi strankami, bi lahko iz pozicije relativno velike politične moči iskal politična zavezništva na levi. V primeru, da bo zasedel tretje oziroma četrto mesto pa ga Bonča vidi v desno sredinski koaliciji, pod okriljem SDS. "Če sem malo svetopisemski. Obstaja evangelij o izgubljenem sinu. Poanta je, da gre sin od doma, zapravi celo premoženje in se potem skesan vrne domov, oče pa sprejme," je potegnil slikovito vzporednico.

S kolegoma smo debatirali tudi o efektu levičarskega kosila pri premierju Robertu Golobu, enigmi volivcev neparlamentarne Resni.ce, političnem potencialu šefa Preroda Vladimirja Prebiliča ter časovnici obeh postopkov predsednika vlade pred KPK.

Prisluhnite, ne bo vam žal.

V Prerodu bi ohranilu javno zdravstvo, vzpostavili nov študij medicinske tehnologije

'Če bi bil optimizem energetski vir, potem ne bi rabili nuklearke'

'Če bi bil optimizem energetski vir, potem ne bi rabili nuklearke'

Koga anketiranci ocenjujejo za najprimernejšega predsednika vlade?

Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom

Prebiliča v 'volilnem ringu obmetavanja z blatom ne bo'

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.